Sadno drevje

Hruška

Vsako sadno drevo, cepljeno na določeno podlago in gojeno v določeni obliki, potrebuje svoj življenjski prostor. Jablana na šibki podlagi M 9 potrebuje vsaj 3-3,5 kvadratnega metra, hruška na kutini štiri ali pet kvadratnih metrov, breskev na sejaneu od štiri do osem, češnja na sejaneu petnajst, na šibki podlagi gizela 5 osem; leska, gojena kot grm, petnajst, grm ribeza tri, oljka od dvanajst do petnajst, normalno razvito drevo oreha in ko­stanja pa celo 100 kvadratnih metrov.

 


Kliknite na sorto za več informacij.


 

Na podlagi MA:

(drevo zraste v višino do cca 2,5-3m)

 

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
Junijska lepotica 5.7.-15.7. sladek DA še ni na voljo

Sinonimi: bella di giugno, mirandino rosso, precoce di moglia


Izvor:
To je starejša italijanska sorta, ki so jo začeli nanovo propagirati leta 1970.

Rast:
Drevo raste bujno, ni dobro skladna s kutino. Ni potrebno krajša nje vej.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj; občutljiva je za pozebo med cvete­njem. Opraševalke so košja, zgodnja morettinijeva, fetelova, konferans, bo­skova, viljamova, krasanka, društvenka.

Rodnost: Zgodaj zarodi in dobro rodi.

Zorenje in trpežnost:
Zori konec junija ali v začetku julija, čas uporabnosti plo­dov je nekaj dni.

Plod: je droben, podolgovato hruškaste oblike, z dolgim, ukrivljenim peci jem, ki izrašča iz ploda. Kožica je gladka, rumena in močno rdeča na sončni strani. Meso je belo, sočno, sladko, do­volj trpežno za mehčanje.
Plodovi so dovolj trpežni pri sortiranju in prevozih.
Priporočilo za gojenje. So rta najbolje uspeva v toplejših območjih in v rod 0­vitnih tleh. Pri zgodnjem namakanju plodovi dosežejo primerno debelino.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
Kleržo 1.9.-10.9. kislosladek NE še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
konferans 5.9.-15.9. sladek DA še ni na voljo

Sinonim: conference

Izvor: Sawbridgeworth v Veliki Britaniji. Vzgoji I ga je Rivers s prosto oprašitvijo sorte leon leclerc de laval, širiti so jo začeli leta 1894.

Drevo: Prilagaja se različnim okoljem, glede tal ni zahteven. Raste srednje bujno. Kot podlago priporočajo sejanec za bolj suha in slabo rodovitna tla, ku­tino pa za sveža, srednje težka in rodo­vitna tla. Skladnost s kutino je zadovo­ljiva. Za brezvirusne klone konferansa ni potrebna posredovalka. Najpogo­stejša oblika krošnje je klasična poševna palmeta, priporočajo pa tudi manjše, okrogle oblike kot vreteno, kordone ali prosto palmeto. V prvih letih po sajenju in v začetni rodnosti ne krajšajo enolet­nih vej, krajšajo dveletne in še moč­nejše tri- do štiriletne veje, da spodbu­dijo zgodnejši začetek rodnosti. V polni rodnosti rodi povečini na brstičih dve­letnih vej. Sorta je odporna proti škrlupu in občutljiva za kalcijevo klorozo; pre­cej občutljiva je za sušenje cvetja, ja­blanov rak in zelo občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja:
Cveti srednje pozno, je dobra opraševalka, nagnjena je k partenokarpnim plodovom. Opra­ševalke so viljamova, rdeča viljamova, trevuška, avranška, klapova, dru­štvenka, hardijeva, boskova, general le­klerk, highland, krasanka.
Rodnost: Zarodi zgodaj, obilno rodi, včasih pretirano na škodo debeline plo­dov, kar moramo uravnavati s primerno rezjo in redčenjem plodov.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi septem­bra, 15 do 20 dni za viljamovo, v sadni shrambi zdrži do konca septembra ali sredine oktobra; če so plodovi obrani ob začetku zorenja, v hladilnici zdržijo tudi 6 do 7 mesecev. Primeren je tudi za kontrol irano atmosfero.

Plod: je srednje debel, stekleničasto ali hruškasto spotegnjene oblike in s sred­nje dolgim, tankim, ukrivljenim pec­Ijem. Kožica je zeleno rumena, na soncu nekoliko prelita z rdečico, posuta z drobnimi rjavimi pikicami, ki proti vrhu preidejo v rjasto prevleko. Meso je belo rumenkasto, topno, sočno, prijet­nega sladkega okusa, dišeče.
Priporočilo za gojenje. Občutljiv je za hudo poletno vročino, za tako imeno­vani toplotni udar, zato ni primeren za suha in topla južnejša območja. je od­lična sorta za svežo porabo, zaradi nje­nih odličnih lastnosti za hlajenje jo ime­nujejo kraljico hruško Konferans je primeren za plantažne nasade in sadne vrtove.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
viljamovka 20.8.30.8. kislosladek DA še ni na voljo

Sinonimi: william's bon chretien, bart­lett, beurree william, williams christ­birne

Izvor: Aldermaston (Velika Britanija), vzgojena iz sejanca, verjetno okoli 1765.

Drevo: Uspeva v toplih območjih pa tudi do 800 m nadmorske višine; za tla ni zahtevna. Odporna je proti spomla­danskemu mrazu. Rast je srednja na sejancu in tudi na kutini. Skladnost s ku­tino je slaba do zelo slaba, zato je ob­vezna posredovalka. Brezvirusni kloni viljamove pa so skladni z BA 29 in MA. Primerna je za vse gojitvene oblike in sisteme. Rodi predvsem na dve- do tri­letnem lesu, na rodnih šibah, pa tudi na mešanih rodnih vejah. Drevo je srednje občutljivo za škrlup, bolj pa za hruševo bolšico in klorozo. Zelo je občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je diploidna so rta in dobra opra­ševalka. Je praktično samoneoplodna; nagnjena je k partenokarpiji, oblika par­tenokarpnih plodov je vretenasta do va­Ijasta. Opraševalke so fetelova, košja, trevuška, kleržo, žifardova, klapova, hardijeva, konferans, pakhamova, dru­štvenka, zimska dekanka, avranška, bo­skova, krasanka.
Rodnost. Zarodi zgodaj, rodi odlično in redno.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi avgusta do začetka septembra, običajno dozori v osmih do desetih dneh. V hladilnici zdrži tri mesece, v kontrolirani atmos­feri ali v polietilenskih vrečkah pa do konca februarja.

Plod: je srednje debel do debel, zvona­sto hruškaste oblike, spodaj nekoliko trebušast, s srednje debelim vratom. Pe­celj je srednje dolg, širok, olesenel, bolj ali manj ukrivljen. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, včasih z rahlo rde­čico na sončni strani, posuta s številnimi drobnimi rjavimi pikicami in rjasta ob peci ju. Meso je belkasto, zelo sočno, drobnozrnato, top no, sladko, s pri­merno kislino in z značilno muškatno aromo.

Priporočilo za gojenje: Za podnebne in talne razmere ni zahtevna. Odlična je za svežo porabo, nenadomestljiva v predelovalni industriji za kompote, sirupe, destilate itn. Je vodilna sorta za plantažne nasade in sadne vrtove.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
zvoncnica 20.7.30.7. sladek DA še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
drustvenka 12.9.-23.9. kislosladek DA še ni na voljo

Sinonimi: doyenne de comice, decana del comizio, comice, fondante du comice, beurre robert

Izvor: ni znan, odkrili so jo v Angersu v Franciji in razširili v pridelovanje leta 1849.

Drevo: Zahteva zmerno toplo in vlažnejše podnebje, bujno raste na sejancu in tudi kutini. Skladnost s kutino je zadovoljiva, vendar za MA priporočajo posredovalko, s šibko rastočo kutino MC je skladna.

Rodnost: Rodi večinoma na šibkejših vejicah, ki jih drevo pridobi med polno rodnost jo od 6. do 7. leta. Rastlina je dovolj odporna proti škrlupu, srednje občutljiva za bolšico, zelo občutljiva za hrušev bakterijski ožig. Precej odporna je proti poznim spomladanskim pozebam.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in kratkotrajno, je slabo partenokarpna. Dobro jo oprašujejo Klapova, ViIjamova, Rdeča viljamova, Konferans, Fetelova, Avranška, Hardijeva, Boskova, General leklerk, Highland, Krasanka.
Rodnost- počasi zarodi, rodi srednje in neredno, nagnjena je k izmenični rodnosti in nekoliko tudi k predčasnemu odpadanju plodov.

Zorenje in trpežnost: Zori konec septembra, 25 do 30 dni za Viljamovo. Plodove je treba takrat čimprej obrati in skladiščiti; v navadnem skladišču zdržijo do novembra, v hladilnici do februarja, v kontrolirani atmosferi pa še dva meseca dlje.

Plod: je debel do zelo debel, značilne čašaste oblike, s kratkim stožčastim vratom, ki je top. Pecelj je krajši in raven. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, z rdeče bronastim nadihom, posuta z drobnimi zelenimi lenticelami. Rjasta prevleka je vidna okoli peclja pa tudi v čašični jamici, včasih še po delu ploda. Meso je belkasto, sočno, izjemno okusno, kislo-sladko in dišavno. Sodi med najokusnejše sorte.

Priporočilo za gojenje:
V novih nasadih priporočajo za saditev brezvirusni klon A, ki zboljšuje rodnost. Kot podlago je primerno uporabljati šibkejše tipe kutine, kot sta brezvirusni klon MC ali EMLA C, ki precej zmanjšujeta bujnost, pospešujeta začetek rodnosti in vplivata na boljšo rodnost.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
slika-ni-na-voljo 10.9.-20.9. sladek NE še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
avranska 10.9.-15.9. sladek NE še ni na voljo

Sinonima: bonne louise d'avranches, buona luisa d'avranches

Izvor: Vzgojena je bila v Franciji okoli leta 1870 in jo najdemo še povsod po Evropi.

Drevo: Dobro se prilagaja neugodnim podnebnim in talnim razmeram, zato uspeva tudi na višjih legah. Drevo raste srednje bujno, razvija bolj piramidno krošnjo, rodi na krajšem rodnem lesu, primerna je za sodobne oblike krošenj. S kutino ni skladna, zato je potrebna posredovalka. Je precej odporna proti boleznim in škodljivcem.

Cvetenje in oplodnja:
Srednje zgodaj cveti, je o ra opraševalka. Oprašujejo jo Fetelova, Žifardova, Trevuška, Klapova, Konferans, Društvenka, ViIjamovka, Hardijeva, Boskova, Krasanka. Odporna je proti pozebi med cvetenjem.

Rodnost: Zarodi zgodaj, rodi dobro in redno.

Zorenje in trpežnost: Zori v prvi polovici septembra, v skladišču zdrži približno mesec dni, v hladilnici dva do tri mesece.

Plod: Je srednje debel, hruškaste oblike, z dolgim, olesenelim, nekoliko ukrivljenim pecljem. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, na sončni strani rdeče prelita in posuta s številnimi rjavkastimi lenticelami. Meso je belo, sočno, topno, sladko, z malo kisline in aromatično. Plodovi so trpežni za prevoze.
Priporočilo za gojenje: Ker ni zahtevna za podnebne in talne razmere, jo lahko gojimo tudi na višjih legah.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
fetelova 10.9.-20.9. sladek DA še ni na voljo

Sinonimi: abbe fetel, abate fetel, cale­basse abbe fetel

Izvor: ni znan, odkrili so jo v Chessy­les-Mines v Franciji leta 1866 in začeli širiti leta 1876.

Drevo: Zahteva rodovitna tla z dovolj zračne vlage. Bujno raste na sejancu, srednje bujno do srednje šibko na kutini. Skladnost s kutino ni vedno zadovoljiva, zato je potrebna posredovalka. Sprva rodi predvsem na brstikah in mešanih vejah, v polni rodnosti pa povečini na brstičih na dveletnih vejah. Sorta je srednje odporna proti škrlupu, cepljena na kutino je občutljiva za klorozo. Občutljiva je za fungicide, ki vsebujejo baker. Je izredno občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je srednje partenokarpna. Opraševalke so Kleržo, Žifardova, Košja, Klapova, Trevuška, Avranška, Hardijeva, ViIjamova, Boskova, Pakhamova, Krasanka, Rdeča viljamova.

Rodnost:
Rodi srednje dobro do dobro in nekoliko neredno.

Zorenje in trpežnost:
Zori sredi septembra, 20 do 25 dni za viljamovo; v navadnem skladišču se ohrani mesec dni, v hladilnici do konca januarja, v kontrolirani atmosferi še dlje, čeprav ni dobro pretiravati.

Plod:
je debel, značilno podaljšano stekleničaste oblike, pecelj srednje dolg in debel, iz ploda raste postrani in je nekoliko ukrivljen. Kožica je tanka, gladka, svetlo zeleno-rumena, rdeča na sončni strani, rjasta ob peclju in čašici ter posuta s številnimi rdečkasto-rjavimi pikicami. Meso je belo, topno, sočno, sladko, z rahlo kislino in prijetnega okusa.

Priporočilo za gojenje: V toplih južnih območjih se ne obnese najbolje. Primerna je za plantažne nasade in sadne vrtove. Neredno rodnost si v zadnjih letih prizadevajo odpraviti s primerno rezjo.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
slika-ni-na-voljo 1.10.-15.10. kislosladek NE še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
kosja 25.7.-5.8. sladek NE še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
morentinijeva_hruska 5.8.-10.8. sladek DA še ni na voljo

Sinonim: butirra precoce morettini

Izvor: Je novejša italijanska sorta; vzgo­jii jo je Morettini s križanjem sort košja x viljamova; širiti so jo začeli leta 1956.

Drevo:
Zahteva toplo podnebje z dovolj zračne vlage. V hladnejših območjih daje drobnejše plodove, ki zori jo poz­neje. Zahteva tudi rodovitna tla in do­bro oskrbo. Rast drevesa je srednja do bujna. Je zelo skladna s kutino, dobro uspeva tudi na sejancu. Rodi večinoma na brstičih, brstikah, pogosto tudi na mešanih rodnih vejah. Sorta je precej občutljiva za škrlup in zelo občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj, nagnjena je k partenokarpnosti. Je dobra opraševalka. Oprašujejo jo fete­lova, kleržo, žifardova, košja, santa ma­ria, rdeča viljamova, hardijeva, junijska lepotica, krasanka.

Rodnost: Zarodi zgodaj, rodi redno in dobro.

Zorenje in trpežnost:
Zori konec julija ali v začetku avgusta, 15 do 20 dni pred viljamovo. Plodovi zdržijo v hladilnici 5 do 6 tednov.

Plod: je srednje debel, hruškaste oblike, s srednje dolgim in poševnim pecIjem. Kožica je gladka, tanka, zeleno svetlo rumenkasta in rdeča na sončni strani, pokrita z drobnimi, malo opaznimi len­ticelami. Meso je belkasto, čvrsto, ma­sleno, topno, soč no, zelo dobrega slad­kega okusa, odporno proti mehčanju. Plodovi so zaradi nežne kožice občut­ljivi za manipulacijo in prevoze.

Priporočilo za gojenje:
Zanimiva je za gojenje v plantažnih nasadih in sadnih vrtovih.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
rdeca_viljamovka 15.8.-20.8. kislosladek NE še ni na voljo

Sinonimi: max red bartlett, red bartlett, william rossa

Izvor:
je brstna mutacija viljamove, vzgojena leta 1938 v Zillah (Washing­ton, ZDA). Širiti so jo začeli leta 1945.

Drevo:
Zahteve glede podnebja in tal so podobne kot pri viljamovi; rast je slabša do srednja na sejancu ali na kutini, kjer je potrebna posredovalka. Primerna je za vse oblike krošenj in sisteme sajenja. Rodi na brstičih, brstikah in tudi na mešanih rodnih vejah. je srednje občut­ljiva za škrlup in bolšim; močno občut­ljiva je za hrušev bakterij ski ožig.

Cvetenje in oplodnja:
Cveti srednje pozno, je diploidna in dobra opraše­valka. Oprašujejo jo iste opraševalke kot viljamovo.

Rodnost:
Zarodi zgodaj, rodi prav do­bro in redno.

Zorenje in trpežnost:
Zori sočasno z vi­Ijamovo ali kak dan pozneje, zdrži do srede septembra, v hladilnici do konca novembra, v kontrolirani atmosferi pa še 2 do 3 mesece dlje.

Plod:
je srednje debel do debel, kutina­ste ali hruškaste oblike, s srednje dolgim in ukrivljenim pecIjem. Kožica je v os­novi rumena, po vsej površini živo rdeče prelita in s temnejšimi prižami. Meso je belkasto, topno, sočno, sladko, s primerno kislino, z značilno muškatno aromo, podobno kot pri viljamovi.

Priporočilo za gojenje: Ima iste zahteve za gojenje kot viljamova, od nje se ra­zlikuje le po prikupni rdeči barvi. Je najstarejši rdeči mutant viljamove, ki je dal boljše rezultate kot drugi, zato ga v zadnjih letih močneje širijo. Zaradi možnosti regresije rdeče barve je treba pri razmnoževanju uporabljati selekci­onirane klone, Te sorte ne priporočajo za predelavo, ker so sledovi rdeče barve tudi v mesu.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
slika-ni-na-voljo 15.8.-20.8. kislosladek DA še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
vienka 25.8.-5.9. kislosladek NE še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
zimska_dekanka 25.9.-10.10. sladek NE še ni na voljo

 

 

 


Na podlagi SEJANEC:

(drevo zraste v višino do cca 5-7m)

 

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
Junijska lepotica 5.7.-15.7. sladek DA še ni na voljo

Sinonimi: bella di giugno, mirandino rosso, precoce di moglia


Izvor:
To je starejša italijanska sorta, ki so jo začeli nanovo propagirati leta 1970.

Rast:
Drevo raste bujno, ni dobro skladna s kutino. Ni potrebno krajša nje vej.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj; občutljiva je za pozebo med cvete­njem. Opraševalke so košja, zgodnja morettinijeva, fetelova, konferans, bo­skova, viljamova, krasanka, društvenka.

Rodnost: Zgodaj zarodi in dobro rodi.

Zorenje in trpežnost:
Zori konec junija ali v začetku julija, čas uporabnosti plo­dov je nekaj dni.

Plod: je droben, podolgovato hruškaste oblike, z dolgim, ukrivljenim peci jem, ki izrašča iz ploda. Kožica je gladka, rumena in močno rdeča na sončni strani. Meso je belo, sočno, sladko, do­volj trpežno za mehčanje.
Plodovi so dovolj trpežni pri sortiranju in prevozih.
Priporočilo za gojenje. So rta najbolje uspeva v toplejših območjih in v rod 0­vitnih tleh. Pri zgodnjem namakanju plodovi dosežejo primerno debelino.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
Kleržo 1.9.-10.9. kislosladek NE še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
konferans 5.9.-15.9. sladek DA še ni na voljo

Sinonim: conference

Izvor: Sawbridgeworth v Veliki Britaniji. Vzgoji I ga je Rivers s prosto oprašitvijo sorte leon leclerc de laval, širiti so jo začeli leta 1894.

Drevo: Prilagaja se različnim okoljem, glede tal ni zahteven. Raste srednje bujno. Kot podlago priporočajo sejanec za bolj suha in slabo rodovitna tla, ku­tino pa za sveža, srednje težka in rodo­vitna tla. Skladnost s kutino je zadovo­ljiva. Za brezvirusne klone konferansa ni potrebna posredovalka. Najpogo­stejša oblika krošnje je klasična poševna palmeta, priporočajo pa tudi manjše, okrogle oblike kot vreteno, kordone ali prosto palmeto. V prvih letih po sajenju in v začetni rodnosti ne krajšajo enolet­nih vej, krajšajo dveletne in še moč­nejše tri- do štiriletne veje, da spodbu­dijo zgodnejši začetek rodnosti. V polni rodnosti rodi povečini na brstičih dve­letnih vej. Sorta je odporna proti škrlupu in občutljiva za kalcijevo klorozo; pre­cej občutljiva je za sušenje cvetja, ja­blanov rak in zelo občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja:
Cveti srednje pozno, je dobra opraševalka, nagnjena je k partenokarpnim plodovom. Opra­ševalke so viljamova, rdeča viljamova, trevuška, avranška, klapova, dru­štvenka, hardijeva, boskova, general le­klerk, highland, krasanka.
Rodnost: Zarodi zgodaj, obilno rodi, včasih pretirano na škodo debeline plo­dov, kar moramo uravnavati s primerno rezjo in redčenjem plodov.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi septem­bra, 15 do 20 dni za viljamovo, v sadni shrambi zdrži do konca septembra ali sredine oktobra; če so plodovi obrani ob začetku zorenja, v hladilnici zdržijo tudi 6 do 7 mesecev. Primeren je tudi za kontrol irano atmosfero.

Plod: je srednje debel, stekleničasto ali hruškasto spotegnjene oblike in s sred­nje dolgim, tankim, ukrivljenim pec­Ijem. Kožica je zeleno rumena, na soncu nekoliko prelita z rdečico, posuta z drobnimi rjavimi pikicami, ki proti vrhu preidejo v rjasto prevleko. Meso je belo rumenkasto, topno, sočno, prijet­nega sladkega okusa, dišeče.
Priporočilo za gojenje. Občutljiv je za hudo poletno vročino, za tako imeno­vani toplotni udar, zato ni primeren za suha in topla južnejša območja. je od­lična sorta za svežo porabo, zaradi nje­nih odličnih lastnosti za hlajenje jo ime­nujejo kraljico hruško Konferans je primeren za plantažne nasade in sadne vrtove.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
viljamovka 20.8.30.8. kislosladek DA še ni na voljo

Sinonimi: william's bon chretien, bart­lett, beurree william, williams christ­birne

Izvor: Aldermaston (Velika Britanija), vzgojena iz sejanca, verjetno okoli 1765.

Drevo: Uspeva v toplih območjih pa tudi do 800 m nadmorske višine; za tla ni zahtevna. Odporna je proti spomla­danskemu mrazu. Rast je srednja na sejancu in tudi na kutini. Skladnost s ku­tino je slaba do zelo slaba, zato je ob­vezna posredovalka. Brezvirusni kloni viljamove pa so skladni z BA 29 in MA. Primerna je za vse gojitvene oblike in sisteme. Rodi predvsem na dve- do tri­letnem lesu, na rodnih šibah, pa tudi na mešanih rodnih vejah. Drevo je srednje občutljivo za škrlup, bolj pa za hruševo bolšico in klorozo. Zelo je občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je diploidna so rta in dobra opra­ševalka. Je praktično samoneoplodna; nagnjena je k partenokarpiji, oblika par­tenokarpnih plodov je vretenasta do va­Ijasta. Opraševalke so fetelova, košja, trevuška, kleržo, žifardova, klapova, hardijeva, konferans, pakhamova, dru­štvenka, zimska dekanka, avranška, bo­skova, krasanka.
Rodnost. Zarodi zgodaj, rodi odlično in redno.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi avgusta do začetka septembra, običajno dozori v osmih do desetih dneh. V hladilnici zdrži tri mesece, v kontrolirani atmos­feri ali v polietilenskih vrečkah pa do konca februarja.

Plod: je srednje debel do debel, zvona­sto hruškaste oblike, spodaj nekoliko trebušast, s srednje debelim vratom. Pe­celj je srednje dolg, širok, olesenel, bolj ali manj ukrivljen. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, včasih z rahlo rde­čico na sončni strani, posuta s številnimi drobnimi rjavimi pikicami in rjasta ob peci ju. Meso je belkasto, zelo sočno, drobnozrnato, top no, sladko, s pri­merno kislino in z značilno muškatno aromo.

Priporočilo za gojenje: Za podnebne in talne razmere ni zahtevna. Odlična je za svežo porabo, nenadomestljiva v predelovalni industriji za kompote, sirupe, destilate itn. Je vodilna sorta za plantažne nasade in sadne vrtove.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
zvoncnica 20.7.30.7. sladek DA še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
slika-ni-na-voljo 10.9.-20.9. kislosladek NE še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
grofica_pariska 25.9.-10.10. sladek DA še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
passe_crasane 5.1'0.-15.10. sladek NE še ni na voljo

Sinonimi: passe crassane, passa crassana, edel crassane, passe crassane boisbunel

Izvor: Vzgojili so jo iz sejanca v Rouenu v Franciji leta 1845, prvikrat je bila opisana leta 1855.

Drevo:
Najbolje uspeva v območjih zmerno toplega podnebja z več rela­tivne zračne vlage; dobro uspeva v kra­jih z dolgo in toplo jesenjo, zahteva rodovitno, svežo zemljo. V sušnih ob­močjih je potrebno namakanje. Na se­jancu je rast srednja, šibkejša na kutini. Skladnost s kutino je odlična. Kot podlago priporočajo samo kutino (neposredno), na njej daje debelejše in okusnejše plodove.Rodi predvsem na brsti­kah in rodnih šibah. Rastlina je nekoliko občutljiva za škrlup, za sušenje cvetja, manj za bolšico; zelo občutljiva je za hrušev bakterijski ožig. Les je občutljiv za zimsko pozebo, cvet pa za spomla­dansko.

Cvetenje in oplodnja:
Las cvetenja je srednji, je samoneoplodna, pogosto partenokarpna. Je dobra opraševalka. Opraševalke so fetelova, hardijeva, kleržo, žifardova, košja, društvenka, zimska dekanka, viljamova, rdeča viIja­mova, klapova, konferans, avranška, pakhamova, generalleklerk, junijska le­potica, highland.

Rodnost:
Zarodi zgodaj, rodi zelo dobro in redno; nagnjena je k zgodnjemu od­padanju plodov.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi oktobra, 45 do 50 dni za viljamovo, užitno zrelapostane decembra. Je odlična za hlaje­nje, v hladilnici zdrži do konca aprila, po tem času pa se začne pojavljati znano porjavenje mesa. Ta pojav je manj pogost, če obiramo bolj dozorele plodove in jih skladiščimo v kontrolirani atmosferi.

Plod: je debel, jabolčno okroglaste oblike, včasih nekoliko ovalne, s sred­nje dolgim in srednje debelim pokonč­nim pecIjem. Kožica je debela, čvrsta, trpežna, zelenkasto rumene osnovne barve, ki jo pokrivajo številne rjaste pike in rjavina ob pecljevi jamici. Meso je belkasto, sočno, drobnozrnato, topno, prijetnega sladko-kiselkastega okusa in aromatično.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
slika-ni-na-voljo 10.8.-20.8. sladek DA še ni na voljo

Plod je droben do srednje debel izrazito hruškine oblike z dolgim pecljem.

Koža je debela, usnjata in na drevesu zelena. Ko dozoreva, so prevleče čez in čez z rjavino, ki je posuta z drobnimi sivkastimi pikicami. Na sončni strani so plodovi nekoliko rdeče nadahnjeni.

Meso je belkasto, jako sočno in raztopno, sladkega okusa, s prijetno kislino. Zori začetkom septembra in počaka le nekaj dni. Ko je godna je izvrstna tudi za sušenje.

Drevo raste krepko in zdravo. Razvije mogočen, košat vrh z lepo razraščenimi vejami.

Doživi lahko sto let in še več. Posebno mu ugaja hladnejše podnebje in bolj vlažna zemlja. Na presuhih tleh ne uspeva.

Cvete rano.

Zarodi pozno, toda je potem zelo rodovitno. V goratih krajih je primerna bolj za gojenje v nižinah.

Rjavka je primerna samo za visokodebelno obliko cepljena na divjak.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
slika-ni-na-voljo 5.10.-20.10. sladek NE še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
slika-ni-na-voljo 20.9.-30.9. kislosladek DA še ni na voljo

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
trevuska 5.8.-15.8. sladek NE še ni na voljo

Sinonima: precoce de trevoux, precoce di trevoux

Izvor: To je stara poletna sorta, vzgo­je na v Franciji leta 1862.

Drevo: Ni zahtevna za tla in Iego, mo­goče jo je saditi do 800 m nadmorske višine, raste srednje bujno, oblikuje na­ravno piramidno krošnjo, primerna je za vse gojitvene oblike krošenj in si­steme gojenja. Kot podlago priporočajo sejance hrušk, na kutini pa posredo­valko. V začetku rodnosti rodi veči­noma na brstikah in mešanih vejah, v času polne rodnosti pa predvsem na brstičih dveletnih vej. Drevo je precej odporno proti zimski pozebi. Nekoliko je občutljiva za škrlup in virozo obroč­kasti mozaik.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgo­daj, med cvetenjem je občutljiva za po­zebo; nagnjena je k partenokarpiji. je diploidna sorta in dobra opraševalka. Opraševalke so fetelova, avranška, har­dijeva, košja, boskova, druardova, kla­pova, konferans.
Rodnost. Zarodi zgodaj, redno in dobro rodi; ker je izrazito partenokarpna sorta, rodi tudi v letih z neugodnim vremenom med cvetenjem.

Zorenje in trpežnost: Zori konec julija ali v začetku avgusta, 4 do 5 dni za zgodnjo morettinijevo; se precej hitro zmehča, v 10 dneh, v hladilnici pa zdrži do konca septembra.

Plod: je srednje debel, zvonasto hruška­ste oblike, s sorazmerno debelejšim vra­tom in kratkim, rahlo nagnjenim pec­Ijem. Kožica je gladka, tanka, svetlo
rumena z rdečkastim nadihom in rde­čimi progami na sončni strani, po vsej površini pa posejana z drobnimi zelen­kasto rjastimi pikicami. Meso je beIka­sto, drobnozrnato, masleno, sočno, pri­jetno sladko-kiselkasto in nekoliko di­šeče.

Priporočilo za gojenje: Zahteva zmerno topla območja z dovolj zračne vlage in zračna ter rodovitna tla. Odporna je proti suši in mrazu. Ker se v navad nem skladišču hitro zmehča, je primerna za gojehje v bližini porabniških središč. Primerna je za plantažne nasade na Pri­morskem, kjer dozori pred vi/jamovo, in za sadne vrtove na vseh območjih.

Slika

ZorenjeOkusNa zalogi?E-trgovina
slika-ni-na-voljo 20.9.-30.9. kislosladek DA še ni na voljo

Ameriške borovnice

 

Prodaja različnih

sort ameriških borovnic.

 

Na voljo so tudi

starejše, večje sadike,

ki obilo obrodijo že v istem letu

več,...

Hitri kontakt

Drevesnica Podobnikar

Brezje pri Dobrovi 48

1356 Dobrova

 

TEL.: 01 364 31 95
GSM:

041 841 843

031 293 559

E-POŠTA:

prodaja@drevesnica-podobnikar.si

VELEPRODAJA SADIK

20151028 083234 2

Naročila že sprejemamo !

 Več na www.okan.si

OKRASNE SADIKE

CIPRESE THUYA SMARAGD

Lastna proizvodnja sadik

 

ciprese p web

 Ugodne cene

Pokličite 031-293-559

več na www.okan.si

CITRUSI

LIMONE , POMARANČE

MANDARINE, KLEMENTINE,

KUMKUAT

 

Sadike bodo v prodaji

spomladi!

 

POKLIČITE NA 041/841-843

 

 



Članov : 2
Vsebina : 111
Števec pogledov vsebine : 2755156
Dodajte zaznamek: Digg Dodajte zaznamek: Del.icoi.us Dodajte zaznamek: Furl Dodajte zaznamek: Yahoo Dodajte zaznamek: Google
Drevesnica Podobnikar © Vse pravice pridr�ane
powered by: agivu.com
agivu.SHOP